Kako in zakaj sem se znašla v evropskem projektu Podporna točka strategiji EU za jadransko-jonsko makroregijo? Ker sem v njej odkrila predane posameznike z vizijo za skupno prihodnost regije, ki predstavlja dom več kot 70 milijonom ljudem, sosedov, prijateljev. Dovolite, da kot nosilka komunikacijskih procesov omenjene strukture pustim birokratski sivi jezik ob strani in vas popeljem v bralcu bolj prijazno zgodbo o strategiji in projektu.
Med poletno osvežitvijo v mediteranskem morju se nam lahko zgodi, da že ob tretjem zamahu med prsti začutimo cigaretni ogorek. Odpadek, ki tja preprosto ne sodi. Morje postaja vse bolj onesnaženo. Vse več je v njem najdene mikroplastike. Polovica Jadranskega morja tako že trpi za hudo izgubo rib. Opevana modrina Jonskega morja v bližini grških otokov se izgublja v barvi odplak.
Države okoli teh morij bolj ali manj skrbijo za svoj odtis. Tudi če, katera izmed njih tematiko uvršča v sam vrh svojih nacionalnih prioritet, ji to nič ne koristi, če se njena soseda s problematiko spopada samo na besedni ravni.
Na vprašanje kako očistiti naša morja, se ponuja jasen in enoznačen odgovor – s sodelovanjem. Sodelovanjem, ki presega nacionalne meje in vključuje vse vpletene države, od tega 4 države članice EU in 5 držav v predpristopnih pogajanjih. Strategija za t.i. jadransko-jonsko makroregijo naslavlja kot ključne tematike za območje; modro rast, transportno in energijsko povezljivost v regiji, kakovost okolja in trajnostni turizem. Države Zahodnega Balkana se trenutno soočajo s številnimi težavami, a bodo na ta način ustrezneje pripravljene na trenutek pristopa.
Na vprašanje kako očistiti naša morja, se ponuja jasen in enoznačen odgovor – s sodelovanjem. Sodelovanjem, ki presega nacionalne meje in vključuje vse vpletene države, od tega 4 države članice EU in 5 držav v predpristopnih pogajanjih. Strategija za t.i. jadransko-jonsko makroregijo naslavlja kot ključne tematike za območje; modro rast, transportno in energijsko povezljivost v regiji, kakovost okolja in trajnostni turizem. Države Zahodnega Balkana se trenutno soočajo s številnimi težavami, a bodo na ta način ustrezneje pripravljene na trenutek pristopa.
Primer dobre prakse so že vzpostavljeni zeleni in modri koridorji. Ti izboljšajo življenjske pogoje za domačine. Z rolarji se ne prebijajo več med izpušnimi plini, ampak se lahko na obalni cesti prepustijo razgledom med Izolo in Koprom. S tem doprinesejo k svoji telesni aktivnosti. Priznanje dajo tistim, ki so se spopadali s številnimi dvomi domačinov. Hkrati pa prispevajo k prizadevanju za čistejše jadransko morje.
Vsa ostala komunikacija na to temo je na voljo ob kliku na uradno spletno stran, posebej vabljeni pa k prebiranju novičnikov s 3 – 4-krat letno strnjeno vsebino.