Ekstremizem v politiki je žal nova realnost, a kazalci so tovrstni trend nakazovali že precej časa. Sama sem o njem pisala leta 2018 v svojem magistrskem delu. Z ozirom širine tematike sem jo za potrebe magistrskega dela strnila na relacijo z migracijami, ki so v tistem obdobju burile duhove kot nam jih danes Covid-19.

Magistrsko delo tako obravnava vpliv migracij na vzpon podpore ekstremističnim političnim strankam v EU. Toksična kombinacija evroskepticizma, dolgega obdobja gospodarske stagnacije in najhujše migrantske krize od konca druge svetovne vojne je vodila do povečanja nestrpnosti državljanov EU do migrantov, percepcije ogroženosti lastne države in EU, s tem pa tudi do raztezanja vzpona desnih ekstremističnih političnih strank po celotni celini. Raziskovalni cilj predstavlja analiza povezanosti njihovega vzpona v EU s predpostavljenim najmočnejšim pojasnjevalnim dejavnikom, tj. stopnja liberalizacije oziroma odprtosti migracijske politike posameznih držav, od česar je odvisno število sprejetih migrantov. Pri tem sem uporabila metode analize primarnih in sekundarnih virov, vključujoč uradne statistike, ter javnomnenjske in mednarodne primerjalne raziskave prepričanj in delovanja posameznikov. Na njihovi podlagi potrjujem porast migrantskega staleža in desnih ekstremističnih tendenc v EU ter hkrati tudi obstoj korelacije. Vpliv migracij na volilne rezultate pa se zaradi individualnih nacionalnih značilnosti posameznih držav članic EU izraža različno, zato posledično zavračam možnost predpostavljenih jasnih linearnih vzporednic z volilnimi izidi.

Upoštevajoč, da migrantski krizi sledi še zdravstvena me iskreno preseneča začudenost nad obstoječimi razmerami. Postavlja pa se vprašanje koliko smo se naučili iz lastne zgodovine, kako globoko bomo šli v tokratnem ciklu življenja?

V primeru želje po širšem vpogledu v moje študijsko raziskovalne ambicije, dodajam še povezavo do bolj lokalno obarvanega diplomskega dela, ki vključuje analizo politično-upravnih procesov na primeru občine Velike Lašče.